[ Pobierz całość w formacie PDF ]
43
AGITATOR
BESeDA
a util je dva in tu se mu je zdelo zopet, da mu zveni na
uho zapeljivi glas: Obi0 ite nas vendar!
Zveneli pa so le tanki kraguljci na vratovih konjiev; na
vzhodu se je arilo nebo, z velikih topolovcev ob cesti pa so
vstajale vrane v gostih tolpah in letale nad belo ravnino.
44
AGITATOR
BESeDA
ETRTO POGLAVJE
inilo je ve tednov. Debeli sneg je bil e davno skop-
Mnel in cvetje, ki je lezlo polagoma iz mehkih tal po
sonnih brdih krog Borja, oznanjevalo je pomlad. Davkarski
nadzornik, ki je bil strasten hribolazec, prinesel je bil e ze-
leno bukovo vejico v svojo pisarno in gospod Anton, ki je rad
zgodaj vstajal in ob jutranjem sprehodu molil svoj brevir,
trdil je popoldne v italnini krmi, kjer je pil navadno koza-
rec piva, da je ul e dvakrat kukavico.
Ste li imeli mnogo denarja v epu? vpra0 ala je krmari-
ca.
Ni, prav ni!
To je slabo! Sedaj ga vse leto ne boste imeli! trdila je ona.
Oh, vem da ne! smejal se je kaplan.
V vsem ivljenju in kretanju v Borju ni bilo posebne izpre-
membe, edini pl. Ruda je bil nekega veera prinesel v krmo
vznemirjujoo vest, da je bil glavarjevo soprogo ob belem
dnevu sredi trga napadel surov zloinec.
Kaj, kaj, kako? klical je sodnik, ki je sedel pri veerji, in
celo zaspani adjunkt je odloil svojo smotko in strmel v kon-
cipista.
Ruda pa je obenem poloil revolver na mizo in trdil, da
nikdar ne pojde ve brez oroja iz hi0 e.
A kaj se je zgodilo? silil je sodnik.
Glavarjeva soproga se je sprehajala s svojim pinem po
45
AGITATOR
BESeDA
trgu, saj jo poznate, to ljubeznivo ivalco, ki nikomur 0 e ni
alega storila; in na trgu je ubogi pinek povohal v prodajal-
nico mesarjevo saj ga poznate tudi tega surovea in ta
zlobne je vrgel no za peskom, da je komaj utekel. Glavar-
jeva gospa je omedlela zaradi tega napada verujte mi, go-
spoda, brez revolverja ne grem na ulico. To ljudstvo, to pre-
bivalstvo je presurovo.
Pa to vendar ni napad na gospo! omenil je sodnik.
Surovost je, ako ni napad! hudoval se je Ruda.
Jaz bi tistega pina tudi brcnil, ako bi se mi priblial!
omenil je adjunkt in vigal smotko.
Lepa varnost je to! deje porogljivo koncipist in trka ob
svoj revolver.
Poloite tisto oroje v stran, dragi moj, potem bomo bolj
varni, kajti meni se zdi, da je nabito, posmehuje se adjunkt.
Drugi so se smejali in Ruda je, akoravno malo nejevoljen,
ubogal in obesil revolver na steno.
Ali bo glavarica morebiti toila zaradi aljenja asti?
vpra0 a notar z zlovoljnim naglasom.
asti svojega pina! pristavi Koren, ki je do sedaj mimo
poslu0 al pogovor.
Ruda bi bil jezno zavrnil, ko bi ne bil sodnik prepreil dalj-
0 ega zabavljanja z opomnjo:
Stojte, gospodje! Nekaj novega, kaj pa bo z volitvami?
Razpisane so in v 0 tirih tednih jih imamo. Kdo bo kandidat?
Kje? Pri nas? Kandidatov dovolj, a kaj pomaga, ker ne vo-
limo sami in ker ne moremo imeti svojega, trdi davkarski
nadzornik.
Ruda je ponosno gledal po drubi, notar Koprivec pa je
povesil oi.
46
AGITATOR
BESeDA
Volite, kogar hoete, meni je enako! Volit itak ne poj-
dem! odree se adjunkt.
Lep narodnjak! vzklikne Koren.
Eh, pojdite se solit, dragi moj, s svojim narodnja0 tvom!
Slovenska pisma napravljajte in slovenske vloge, dejansko,
dejansko pokaite ne pa s takimi puhlimi frazami, ugo-
varja malo razdraeno sodni adjunkt.
Da nam jih boste kar vraali, kajne?
Le poskusite!
Da bi vaju vrag! e zopet sta si v laseh! hitel je sodnik.
Govorita vendar enkrat mirno, pametno! No, tu prihaja 0 e
tretji zdaj se bodo pa sprijeli!
Zadnja opomnja je veljala gospodu Antonu, ki je bil v tem
trenutku vstopil. Prihajal je redkokrat zveer in zato so ga
pozdravljali nocoj vsi z glasnim udenjem.
Ej, kaj boste povpra0 evali, zavraal je one in sedel poleg
Korena ob konec mize. Treba je vendar, da pozvem kaj no-
vega asi; saj ste vsi polni novic, gospodje.
Aha, gospoda Antona e ti0 e volitve! smeje se ad-
junkt.
Gotovo ste e izbrali kandidata? hiti mladi duhovnik.
Seveda! Na0 gospod adjunkt ima najve upanja! roga se
Koren.
Tiho, tiho! Ni zabavljanja! oglasi se sodnik.
Dobro, da ste pri0 li, gospod Anton! Jaz bi v istini elel, da
se zgovorimo o kandidatu brez 0 ale, gospodje, stvar je res-
na in zadnjo besedo imamo mi; zakaj bi torej ne govorili?
Pametna je taka, gospod sodnik, pritrjuje kaplan, na0
trg je velik in bo odloeval glede veine, ako postopamo slo-
47
AGITATOR
BESeDA
no. Izberimo si svojega moa in naznanimo ga osrednjemu
odboru; saj nas ne sme prezirati!
Tudi jaz tako sodim, gospodje! Toda z vlado je treba ne-
koliko dogovora, omeni pl. Ruda.
Aha! oglasi se Koren. Edini adjunkt se mu je malo na-
muznil, drugi pa so se vedli, kakor bi ne bili uli tega vzkli-
ka.
Jaz bi dejal, da pride to pozneje, gospod koncipist! opo-
reka notar.
Kakor vam drago! odgovori oni zbadljivo in potegne ra-
me kvi0 ku.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]