[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Njen glas je bojevnike kakor uroãil. Povesili so dvignje-
no oroÏje in se umirili. Jelen pa je povzel besedo:
»MoÏje in mladci! Ne za boj, za trdo delo sem vas
sklical. Ni sedaj pravi ãas, da bi jezerjani poravnavali
medsebojne spore. Pripraviti se moramo na spopad s
ãrnolasimi vzhodnjaki. Zato pa. Preglejte drevake in
natovorite jih. Jutri odidemo na odprave na veã strani.«
»Juh!« so zavrisnili moÏje in mladci, se brÏ raz0 li in
odloÏili oroÏje, potem se pa vneto lotili dela.
Spodaj ob vodi je pristajal drevak za drevakom. Zad-
nji se je vrnil Vztrajni Volk. Sonce se je Ïe bliÏalo zatonu.
Pa ni niã zamudil. Njegova odprava je bila drevake Ïe
natovorila, jih pravkar pokrivala s ponjavami in trdno
povezovala.
100
BOBRI 3: VRH BESeDA
Na nebu se je zasvital dan. Koli0 ãe Ostrorogega Jelena
je zahrumelo kakor sr0 eni v dupli, ãe potolãe0 s sekiro
po panju. Z vseh ognji0 ã je zadi0 alo po peãenem mesu.
MoÏje in mladci pa so s teÏkimi koraki hodili po pristaj-
nem mostu dol in gor.
Ostrorogi Jelen je stal pred svojo koão, okrog njega pa
odrasli njegovi sinovi. In je ukazal Ostrorogi svojemu
prvorojencu:
»Ti, Vztrajni Volk, pojde0 do morja. Vse blago, kar ga
ponese0 s sabo, premenjaj samo za cin. Saj prav v tem
ãasu priplovejo zviti Feniãani s svojimi ladjami v na0 e
morje. âe jih pa 0 e ne bo, ãakaj nanje. Samo ti prevaÏa-
jo to drago kovino, brez katere ni brona in ne bodal in
ne sekir. Od kod pa vozijo cin, pa noãejo nikomur izdati.
Imajo zase prav. Tudi jaz bi ne. Samo cin! Si razumel?«
»Sem,« je pritrdil Volk, za katerim so stali trije krep-
ki bojevniki, njegovi najstarej0 i sinovi, vsi Ïe oÏenjeni.
»Ti, Rjavi Medved,« se je obrnil Jelen k svojemu dru-
gorojencu, »se spusti0 z drevaki po Savi navzdol prav do
I0 tra. In spet i0 ãi samo cin in niã drugega. Tu ima0 nekaj
zlata. Tudi tega premenjaj v rudo.«
Jelen je dal Medvedu mo0 njiãek zlatih zrn. Rjavi je pa
pomi0 ljal: »Kaj ga ni 0 koda?«
»Ne,« je odkimal sivolasi poglavar. »Najprej nam je
treba oroÏja. Zlato si pa Ïe kasneje pridobimo.«
101
BOBRI 3: VRH BESeDA
»Dobro!« je pristal Medved.
Ostrorogi Jelen se je ozrl po svojih sinovih in vnukih,
zajel polne prsi sape in spet spregovoril:
»In tokrat pojdem po dolgih letih spet tudi sam na
pot.«
»Ooo!«
»Ob Dravi imava nekaj opraviti z Opreznim Srnja-
kom.«
Vsi so pogledali prvorojenega Zorne Kaline. Gospo-
dar je pa 0 e naprej povedal:
»Srnjak se naseli na ondotnih ravninah.«
Ostrorogega sinovi so obstrmeli. V imenu vseh je
Vztrajni Volk kakor oporekal:
»Kaj pa rod?«
»Saj se nam Oprezni ne odtuji.«
»Ne, nikoli ne,« je pritrdil Srnjak.
Glas Opreznega je bil jasen. Nihãe veã ni dvomil, da
dela oãe prav. Da jih dodobra prepriãa, je Ostrorogi 0 e
pristavil:
»Morebiti prav po Opreznem Srnjaku poÏene rod
Ostrorogovcev v nov vrh.«
Le kaj prikriva oãe, je pomislil ta in oni. Vpra0 ati pa ni
nihãe maral. Saj tudi ni bilo veã ãasa. Gospodinje so kli-
cale k jedi in vzhajalo je Ïe sonce.
Naglo, z oroÏjem na sebi in kar stoje so pouÏivali
moÏje in mladci pripravljeno jim hrano. Se je vsem
102
BOBRI 3: VRH BESeDA
mudilo. Najbolj pa je priganjal Vztrajni Volk. On je tudi
prvi odrinil izpod koli0 ãa pod RoÏnim hribom.
Kadar je doslej Vztrajni Volk vodil odpravo do mor-
ja in spet nazaj, je vselej veslal za Ple0 ivco. Je bilo za spo-
znanje bliÏe. Predvsem se je pa hotel ogniti koli0 ãa Tu-
rovcev. Tokrat je pa prav nala0 ã pognal svoje drevake
tostran Ple0 ivce. In se mu je res posreãilo potegniti Ko-
0 ato Jelko. Prestra0 ila se je in velela Mrkemu JeÏu, naj
brÏ ukaÏe bojevnikom prijeti za oroÏje.
Na mosti0 ãu Turovcev je nastala zmeda. Vztrajni je
pa veslal s svojimi drevaki za glasan pogovor daleã od
neprijaznega koli0 ãa. Pa se za nikogar ni zmenil. Samo
bratu Presukanemu Lisjaku je ponagajal. Glasno je za-
vpil nad njim in ga zaniãljivo povabil, naj se mu pridru-
Ïi, da bo videl kaj sveta. Kaj bi vedno tiãal samo pri svoji
lisici, Pisani Tulpi. Volkovi moÏje in mladci so se glasno
zakrohotali. Turovci pa so dvigali pesti. Z mosti0 ãa si pa
niso upali. So bili veseli, da se je Vztrajnemu mudilo na-
prej in se jih ni lotil.
Naglo kakor race, kadar se spomladi parijo, so drug
za drugim drseli drevaki Ostrorogovcev proti trdini on-
stran Velikega jezera. In ni 0 e minilo pol dneva, ko so se
Ïe nedorasli mladci vraãali s praznimi drevaki nazaj
proti domu. Tokrat so pa veslali za Ple0 ivco in ne veã
mimo koli0 ãa Turovcev. Pa se niso prav niã bali.
103
BOBRI 3: VRH BESeDA
Koj za Vztrajmim Volkom je potopil vesla v vodo Rja-
vi Medved in se spustil z dolgo odpravo po Reki na-
vzdol. Mudilo se je tudi njemu. Daleã ga je vodila pot.
Utegnila bi ga prehiteti zima.
Ostrorogi Jelen se je pa obotavljal, kakor bi 0 e vedno
pomi0 ljal, ãe naj odrine ali ne. Da bo on sam kdaj za
vedno odpeljal enega izmed svojih najbolj0 ih sinov raz
lastno koli0 ãe, ne, tega si pa res nikoli ni mislil. Pa mora
tako biti. Zavoljo zlata in zavoljo sveta.
Sonce se je povzpenjalo na nebo, se skrivalo za obla-
ke in se spet prikazovalo. Na vodi pod koli0 ãem so se
pozibavali teÏko natovorjeni drevaki. Veslaãi so Ïe sedeli
[ Pobierz całość w formacie PDF ]